Količina in tipnost od 6 do 7 mesecev
Na samem začetku odstavljanja naj bodo kosmiči, čežane in kašice dokaj mokri in mehki. To pomeni, da je treba npr. zelenjavo kuhati tako dolgo, da bo mehka in je ne bo težko povsem pretlačiti. Vseeno bomo morali kašice še dodatno redčiti z vodo, kajti otročički jih bodo zagotovo raje sprejemali v poltekoči obliki. Uporabimo lahko seveda tudi svoje mleko oz. mlečni nadomestek ali pa sadni sok ali prevreto vodo.
Ko se bo otročiček že bolj privadil otipu ‘netekoče’ hrane v ustih, lahko postopoma zmanjšujemo količino tekočine, ki jo dodajamo – in to bo dodatna spodbuda, da začne po malem žvečiti. To bi se moralo zgoditi naravno, saj dobivanje zobkov – ponavadi v drugi polovici prvega leta – prinese s seboj željo po žvečenju. Tedaj lahko kašice tudi zgoščamo – z rižem za dojenčke ali nadrobljenim prepečencem. Pozneje, ko bo naš otrok že vajen jesti netekočo hrano (nekako ob koncu šestega meseca), lahko to ali ono sadje postrežemo tudi surovo, zelenjavo pa le poširamo (pri malo manj kot 100 °C, da ne zavre; tako bo ohranila več vitamina C).
Sadje pred kuhanjem in/ali ukaševanjem olupimo, odstranimo koščice in semena. Zelenjavo, ki ima vlakna ali semena, je treba precediti ali zmleti, da bo gladka. Dojenčki sedaj namreč še niso sposobni prebavljati stročnic.
Koliko?
Ne pričakujmo, da bo dojenček spočetka zaužil kaj več kot 1–2 žlički svojega riža, čežane ali kašice. Takšna bo torej naša ‘porcija’ – v tem začetnem stadiju velja 1 porcija = 1 kocka iz zamrzovalnega pladnja za ledene kocke.
Ko se bo naš otrok navadil na netekočo hrano, bomo morda morali za en obrok odmrzniti tri ali več kock ali hrano zamrzovati v večjih lončkih.